Zgodba o svetilniku

Svetilničar najde onemoglo tjulnjico, ki jo je na skale samotnega otoka naplavila nevihta. Odnese jo v svetilnik, jo ogreje in neguje. Med možem in mlado tjulnjico se stke prijateljstvo, živalca v njegovo samotno življenje vnese igro in veselje. Najraje lovi copate v zraku in jih zlaga v ravno vrsto ... Nekega dne pa tjulnjica izgine – poklicalo jo je morje. Svetilničar ostane sam, strmi v daljavo, čaka nanjo in dnevi se mu vlečejo. A kmalu pride do močne nevihte, med katero svetilničar nesrečno pade in izgubi zavest. Ko odpre oči, je nad njim lepa deklica, ki ga zdravi. A tudi ta kmalu izgine. Copati pa ležijo na starem mestu, zloženi v vrsto … Kaže, da je bilo svetilničarjevo dobro delo poplačano, neznana obiskovalka pa ima skrivaj tudi drugo podobo.

Škotske in irske legende prebivalcev ob Atlantiku so polne zgodb o skrivnostni moči oceana in bitij v njem. Posebno mesto zavzemajo tjulnji. V njihovi podobi in vedenju je namreč opaziti marsikatero podobnost z ljudmi, zato ni čudno, da v številnih zgodbah nastopajo tako imenovani »silki«: tjulnji-ljudje, ki dokazujejo človekovo tesno povezanost z naravo.

Prve ponovitve:
17.–23. aprila 2027